Ideja za kosilo za vsak dan

Priprava dnevnih obrokov nam lahko vzame kar nekaj časa. Še zlasti to velja za kosilo. Nekateri si kosilo pripravijo v lastni režiji, spet drugi obedujejo v menzah oziroma na delovnem mestu, tretji v restavracijah in še kaj bi se našlo. Obstajajo tudi takšni, ki si kosilo pripravijo že dan poprej. Kakor koli že, vse manj je tistih, ki bi za štedilnikom stali več ur na dan, saj nam današnji tempo tega ne dovoljuje skorajda več. Zaradi primanjkovanja časa bi nam tako marsikdaj prišla kakšna dobra ideja za kosilo. Takšna, ki bi nam za pripravo jedi vzela čim manj časa, kljub vsemu pa bi bilo vse skupaj izjemno okusno. Veliko odličnih idej za pripravo hitrega kosila lahko ne nazadnje najdete tudi v posebnih priročnikih oziroma kuharskih knjigah. Sicer pa se vam lahko odlična ideja za kosilo kaj hitro porodi kar sama od sebe.

Ideja za kosilo za vsak dan

 

Kako na hitro pripraviti kosilo za več oseb

Morda se vam je že kdaj pripetilo, da ste na vrat na nos izvedeli, da k vam na kosilo prihajajo starši ali pa kakšni drugi sorodniki, znanci ali prijatelji in takoj ste začeli premiškjevati, katera ideja za kosilo bi prišla prav. Ker se jim niste želeli odreči oziroma jih razočarati, ste morali v hipu ugotoviti, kaj jim pravzaprav pripraviti. V takšnih situacijah je zato dobro pri roki imeti vedno nekaj takšnih živil, ki jih lahko hitro in okusno pripravite.

Nič ne bi bilo narobe, če bi v takšnem momentu vzeli kaj dobrega tudi iz skrinje. Pogosto v njej hranimo jedi, ki jih nato samo temeljito pogrejemo in že lahko postavimo na mizo. Tudi to je lahko dovolj dobra ideja za kosilo.

 

Za piko na in še preprosta, a izjemno okusna sladica

Dobra ideja za kosilo mora vsekakor vsebovati tudi zasluženo sladico. Ni nujno, da zanjo uporabite veliko časa. Odlična sladica je lahko sestavljena iz nekaj koščkov okusnega sadja, na katerega daste še malo smetane, nanjo pa potresete malce kakava v prahu.…

Ali iz pip v vašem stanovanju teče trda voda?

Gotovo ste se že srečali s terminom trda voda. Mnogi se pritožujejo, da je njihova voda trda in jim to greni vsakodnevno življenje. Pozabljajo pa, da je praktično vsaka voda, razen, če ne gre preko posebnih postopkov vsaj nekoliko trda. Snovi, ki povzročajo trdo vodo so namreč del poti, po kateri potuje voda preden pride do pip v gospodinjstvu.

Vprašanja trde vode se je lažje lotiti z razumevanjem, kako ta sploh nastane, kaj jo spodbudi, saj je tako poznan vir težave s tem pa je lažje najti rešitev. Najprej pa se je seveda dobro prepričati  o tem kako trdo vodo sploh prepoznati.

Zakaj je voda trda?

Termin trda voda opisuje vodo, ki vsebuje mineralne snovi. Te so v vodo prišle, ko je ta raztapljala kamnine in prst. Minerali o katerih govorimo so kalcij in magnezij. Prav to povzroča tudi prepoznavne belkaste usedline na dnu kozarca ali pa nekoliko motno vodo ob polnjenju vrča. Te usedline so poznane predvsem pod imenom vodni kamen. Lahko se nabira na posodah in pušča sledi.

Na drugi strani spektra je mehka voda, ki mineralov ne vsebuje. V vodovodnih sistemih, ki so uporabljeni za preskrbo s pitno vodo pa ne bi rekli, da je to trda voda, gre namreč za srednje trdo vodo, z nekaj mineralnimi snovmi, a ne preveč.

Kako jo prepoznati?

Poleg motnosti vode pri točenju, ki je lahko posledica tudi česa drugega kot trde vode, je le to najlažje prepoznati po usedlinah. Omenjene so bile že bele lisaste usedline na loncih, ki nastanejo, ko se voda segreva, na primer za kuhanje, takrat se voda dviguje in poseda na stene lonca.

Usedline pa je mogoče opaziti tudi drugje. Raztopljeni minerali v obliki vodnega kamna se namreč pospešeno odlagajo, ko voda doseže temperaturo približno nad 60 stopinj Celzija. To pomeni, da cevi, pralni stroj ali prani kotli ponujajo kar najboljše pogoje za nalaganje vodnega kamna. Za sabo pušča rahlo rjavkaste sledi. Te pa je mogoče opaziti tudi v kopalnici, pri umivalnih koritih ali vrelcih za vodo.

Vpisal sem se v srednjo gostinsko šolo

Ko smo bili v devetem razredu osnovne šole, se je večina mojih sošolcev odločila, da bo šolanje nadaljevala na gimnaziji. Ta trend se vleče že nekaj časa, jaz pa sem bil eden izmed redkih, ki sem se vpisal v gostinsko šolo. Kar malo čudno so me pogledali, ko sem povedal, da grem v srednjo gostinsko šolo, sam pa sem komaj čakal, da grem na informativni dan in da me na srednji gostinski šoli sprejmejo.

Od nekdaj, ko smo s starši hodili okoli, sem vedno govoril, da bom šef velike restavracije, to je bila moja želja, ki sem jo hotel izpolniti. Starši so bili prepričani, da me bo to minilo, a me ni. 

Komaj sem čakal, da srednja šola začne. Hotel sem se čim več naučiti in po srednji šoli šolanje še nadaljevati v tujini in se kasneje vrniti v našo državo. Tako sem resnično po srednji šoli zapustil Slovenijo in šel s trebuhom za kruhom. Ni bilo lahko, ker mi nihče ni pomagal, ker sem šel, kot čisti začetnik in sem se vsepovsod moral dokazati. V tujini sem delal 5 let, nato pa sem začutil, da je dovolj in da se lahko vrnem v Slovenijo, ker sem pripravljen za nove izzive. 

V Sloveniji sem imel nekaj časa kar nekaj težav, kajti bolj, kot sem hotel pokazati svoje znanje, bolj so me nekateri potolkli, ker so se bali za svoj položaj. Čas je bil, da sem šel na svoje in odprl prestižno restavracijo.

Potreboval sem dve leti, da sem splaval in danes je moja restavracija znana, ljudje pa vedno iz nje gredo siti in zadovoljni. 

Tudi popoldan sem morala imeti prižgane svetilke, da sem lahko kaj videla v stanovanju

Popoldan, ko sem prišla domov, sem zopet potrebovala svetilke, saj še ni bilo elektrike. Pa še stanovanje je bilo tako mrzlo kakor še nikoli. Resnično upam, da bodo kmalu popravili težavo, ki je nastala, saj je še vedno zima in vse ogrevanje, ki ga imamo, vključuje elektriko. No, vsaj telefon je še vedno delal, ker sem ga napolnila v službi.

Poklicala sem sosedo, če ima morda kašno informacijo o tem, kdaj bo elektrika priklopljena nazaj. Njen mož namreč dela tam, kjer te stvari urejajo. Povedala mi je, da so že vse popravili in da morajo le še preizkusiti, ali je res vse dobro, da se lahko elektrika priklopi. Ni minilo pol ure, ko se je res elektrika končno vklopila in lahko sem ugasnila svetilke, ki so osvetljevale moje stanovanje. Sonce namreč zahaja že tako zgodaj tele dni, da je tema že ob pol petih popoldan. Ura je komaj šest in končno lahko normalno funkcioniram, brez da bi bile vse svetilke, prižgane po celem stanovanju. Nekje so bile tudi sveče. Prav ne morem verjeti, da sem si roke grela ob svečah, ker me je tako zeblo. Ogrevanje sem prižgala do konca v vseh prostorih, da se je čim prej segrelo. V roku slabe ure sem imela že skoraj domačo savno, ker se je tako segrelo. Po tem sem končno lahko vse zmanjšala. Ker se je tudi voda dovolj segrela, sem šla še pod vroč tuš in si skuhala večerjo. Vse uporabljene svetilke sem lahko končno pospravila v predal in se odločila, da danes ne bom več nič delala. 

Za večerjo sem si naredila enolončnico, da se resnično lahko pogrejem cela, ker je bilo tole res preveč, da sem se tako premrazila. Še dobro, da so me vsaj svetilke, rešile teme, da sem lahko vsaj vsaj osnovne stvari delala, ker drugače res ne vem, kaj bi naredila.

Prva kava na vrtu, kjer je pergola in čisto nova vrtna garnitura

Danes je prvo jutro v novi hiši in komaj čakam, da se usedem na vrt, kjer je naša nova pergola ter spijem kavo. Še ravno včeraj so pripeljali vrtno pohištvo in je prav vse čisto na sveže postavljeno tam. Vreme je tudi vrhunsko danes. Malce snega na vrtu in jasno brez oblačka. Mislim, da je tudi toliko toplo, da ne bom potrebovala bunde dolgo na sebi.

Še kava, ki jo kuham, je taka zelo posebna. Turška kava z medom in mandljevim mlekom. Redkokdaj si to pripravim, ker je vseeno presladka in ne smem piti preveč sladkih stvari. Ampak danes na vrtu, kjer je pergola in ker je prva kava na tem vrtu, si jo bom privoščila, ker je poseben dan. Življenje je lepo, če si ga narediš in danes bo res lepo. Raje bi sicer videla, da bi bil moj mož tukaj, ampak po drugi strani mi pa tudi prav odgovarja ta trenutek, ko bom čisto sama in imela malo časa zase.

Skuhala sem si kavo, narezala sadje in spekla dva rogljička ter se odpravila na vrt. Odlična je ta pergola, ki sva jo izbrala, šele, ko sem se usedla podnjo sem videla, da ustvarja res dober ambient. 

Po približno dveh urah martinčkanja na sončku, kolikor ga je pergola spuščala skozi in po obilnem zajtrku in odlični kavi, sem se odločila, da nadaljujem za pospravljenjem in pripravljanjem doma. Nimam še skoraj nič škatel razpakiranih, niti vseh oblek v omari. Pa tudi vrne garniture in bi rada še malce opremila z okrasnimi blazinami, da ne bo vse tako minimalistično, ker je že sama pergola preveč monotona. Je zelo lepa in vse, ampak nekaj detajlov ji pa vseeno še manjka. Ampak nič kaj pretiranega, kar ne bi nekaj kosov dekoracije rešilo. Prav vidim, kako bo tam, kjer je pergola pravljična oaza za druženje.

Ko vas zjutraj preseneti sneg

Če vas sredi tedna zjutraj preseneti sneg in živite nekje na hribu, sigurno niste veseli, kajti takoj se zavedate, da bodo problemi, kako bodo prišli otroci v šolo in kako bomo sami prišli v službo. Tudi mi živimo na hribu in lahko rečem, da nas je sneg že večkrat presenetil in smo nekako vse skupaj rešili pravočasno. 

Je pa res, da smo snega zelo veseli za vikend, ko nam zjutraj ni treba v šolo in službo, to pa je čisto nekaj drugega. Takrat je po hiši pravo veselje in že po zajtrku vsi hitimo na sneg. Seveda pa je odvisno, kje živite, ko zapade sneg. Če ste te sreče, da živite ob glavni cesti, potem vam sneg ne predstavlja nobene ovire, kako boste prišli do ceste. Pri nas smo se že tako navadili, da zvečer poslušamo vremensko napoved in če povedo, da bo ponoči snežilo, peljemo avte v dolino. Tako dela celotna vas in kako je možno, da je zvečer v vasi spodaj pri cesti polno avtomobilov. 

Najlepše pa je verjetno vsem skupaj, če nas sneg preseneti za božič. To pa je čarobno in tega se vsi razveselimo. Ker se vreme tako zelo spreminja, ne moremo nikoli vedeti, kdaj bomo imeli lepo zasneženo zimo in kdaj lepo in sončno poletje. Sedaj se vse počasi obrača in ne moremo vedeti, kaj nas čaka. 

Včasih so točno vedeli, kdaj približno bo polno snega, sedaj pa snega ne moremo napovedati. Vreme nas vedno preseneti. 

Bodimo odprti in se skušajmo v vsaki situaciji še vedno razveseliti snega. 

Motivacija, ki jo je dal smrad v kopalnici, je bila zelo dobrodošla

Po tem, ko je bil smrad v kopalnici uspešno saniran, sem se odločila, da je skrajni čas tudi za bolj generalno čiščenje kopalnice. Ko sem iskala izvor čudnega vonja, sem namreč opazila, da je povsod po kotih na stropu veliko pajčevin in na vrhu omar tudi že preveč prahu. Če bi kaj takega povzročalo smrad v kopalnici, kakor bananin olupek se ne bi obotavljala ampak na srečo ga ne.

Nič kaj prijetno opravilo, ki ga vedno odlašam in tako se s tem soočam le nekajkrat na leto. Kar je precej premalo. Ampak enostavno mi to ne odgovarja. Se pa vsaj, takrat ko se spravim, da naredim to generalko, zelo potrudim in tudi vse ostalo bolj temeljito očistim, tako, da je kopalnica potem že dolgo časa kot iz škatlice. Če bi kaj takega delala vsak mesec, me sicer tisti smrad v kopalnici ne bi toliko presenetil in povzročil iskalno akcijo. Dvomim pa, da me je ta dogodek prepričal v to, da bi bolj pogosto delala generalna čiščenja. Vendar verjetno tudi, če bi, bi moj maček slej, ko prej izmislil kakšen drugačen trik za povzročanje nevšečnosti. Baraba me namreč že cel čas opazuje pri tem, kar počnem v kopalnici.

Med čiščenjem kopalnice sem tudi našla nekaj čudežno izgubljenih nogavic. Res me zanima, kako so pristale, me čistili v omari. Ne spomnim se namreč, da bi moj maček znal odpirati vrata omare in jih zapirati nazaj. Ampak glede na to, kako mi je uspelo bananin olupek zbasati za savno, se ne bi čudila, če bi to res znal. Dokler so to nogavice ne in ne nekaj kar bi lahko povzročilo smrad v kopalnici, me vsekakor ne skrbi, se pa vseeno sprašujem. 

Popoldansko čiščenje je zelo hitro minilo, očitno ni bilo vse tako prašno, kot je bilo videti sprva. Sem kar ponosna nase, včeraj sem se šla detektivko, ko sem iskala smrad v kopalnici, danes pa je moja kopalnica najčistejši prostor v stanovanju in tako sem uspešno opravili dve nepričakovani misiji v dveh dneh. 

Sprehodi z otroki, bolečine v kolenu in opornica za koleno

Končno sem našla čas in smo se organizirali, da gremo vsak konec tedna na pohode. Bila sem res vesela, ker smo to potrebovali čisto vsi v družini. Nisem pa pričakovala, da mi bo družbo delala opornica za koleno, ker se bodo pojavile določene bolečine. 

Tako smo gibanje potrebovali čisto vsi. Mož je pridobil nekaj kilogramov in mu je gibanje na ta način koristilo, jaz sem imela stresno službo, otroci pa gibanje tako in tako potrebujejo. Ja, ne bom rekla, je včasih težko, ko pride konec tedna in bi lahko v soboto doma lenarili, pa se z možem zavedava, da moramo na pohod. Tako smo se sedaj počasi navadili, ni več tako, kot je bilo na začetku. 

Že pri nekaj pohodih pa sem sama začutila ostro bolečino v kolenu in tako sem vedela, da mi bo opornica za koleno pomagala, ker ne bom toliko obremenjevala kolena. Nisem hotela do zdravnika, ker moja kolena niso bila navajena takih bremen in sem vedela, da bo s časoma ok. Zavedala pa sem se tudi, da mi opornica za koleno pomagala, da si kolena še bolj ne poškodujem. 

Tudi moža je začelo boleti koleno, tako da je tudi pri njem prišla prav opornica za koleno. Ko sva se pogovarjala, sva se prav smejala, kako hitro nastopijo bolečine, če človek preveč zaspi in ne skrbi za svojo fizično pripravljenost. Sedaj se oba zavedava, da je opornica za koleno opozorilo, da morava gibati, če ne bo najino telo vedno v slabšem stanju. 

Včasih se tudi nama ne da, ampak se zavedava, da je gibanje zdravje. Na to naju tudi opozori opornica za koleno na polici. 

Človek se mora gibati, kajti njegovo telo bo tako ostalo zdravo, gibčno, kar pa je pomembno. Poskrbite za gibanje, pa če tudi je prisotna opornica za koleno, gel proti bolečini, le ne odnehajte. 

Pegasti badelj pogosto imenujejo tudi Marijin osat

Za pegasti badelj ste najverjetneje že slišali. Morda ga že pridno uživati, saj gre za izjemno učinkovito oziroma zdravilno rastlino. V prvi vrsti je poznana po tem, da odlično ščiti naša jetra, prav tako dovolj učinkovito zdravi že poškodovana. Sicer pa se tovrstna rastlina neredko najde tudi pod imenom Marijin osat.

In zakaj se pegasti badelj imenuje Marijin osat? Devica Marija naj bi po legendi iskala miren kraj za dojenje otroka. Marijin osat naj bi to opazil in je mater ter otroka zaščitil z listi. Na liste je padlo nekaj kapljic mleka in zato imajo listi značilne bele lise in črte.

Cvetovi pegastega badlja so škrlatno rdeče barve

Ta pegasti badelj je značilno, da se uvršča med nebinovke. Je velika rastlina, saj lahko zraste tudi do dva metra, najpogosteje pa med 70 in 150 centimetri. Ima pokončno steblo, bele lisasto podolgovate liste z bodicami rumene barve na robovih. Cvetovi tovrstne rastline so škrlatno rdeče barve. Cveti pa med junijem in septembrom.

Kot zdravilna uporaba so primerni pripravki iz zrelih plodov. Predvsem uporabni so visoko koncentrirani suhi izvlečki. Nekdaj so pegasti badelj uporabljali predvsem pri zbadanju v rebrih, pri bolezni vranice, malariji, migreni, tudi pri morski bolezni, krčnih žilah, zlatenici, žolčnih obolenjih. Hkrati pa je pegasti badelj izjemno učinkovito protisredstvo pri zastrupitvi z mušnicami.

Današnja uporaba pegastega badlja

Dandanes se pegasti badelj predvsem uporablja za zdravljenje toksičnih okvar jeter. Prav tako tudi kot dodatno sredstvo pri kroničnih vnetjih ter cirozi jeter. Silimarin, kot ena od sestavin tovrstne rastline, ima dober učinek pred najrazličnejšimi vplivi, ki lahko škodujejo našim jetrom.

Silimarin predvsem krepi steno celic ter tako uspešno preprečuje vstop strupov v celico. Obenem spodbuja še obnavljanje celic jeter. Silimarin ni topen v vodi. Posledično uživanje čaja pri obolenjih jeter ni učinkovito. Če smo alergični na rastline iz družine košaric, se pegasti badelj ne sme uživati.

Medicinska hipnoterapija omogoča najboljše zdravljenje brez stranskih učinkov

Sorazmerno z razvojem medicine so se razvile tudi različne metode zdravljenja, da o razvoju zdravil niti ne govorimo. Toda, poiskati učinkovito metodo zdravljenja brez stranskih učinkov, pa je že prava umetnost. In hipnoterapija to zagotovo je, saj velja za popolnoma varno terapevtsko metodo brez škodljivih stranskih učinkov. Vse to velja, če jo izvaja izkušen hipnoterapevt.

V tem primeru ima hipnoterapija ogromno pozitivnih učinkov, pri mnogih ljudeh pa je opažena bistveno višja kakovost življenja. Povsem logično je, da rezultati hipnoterapije niso takoj vidni, ampak je potrebno veliko mere vztrajnosti in potrpežljivosti, predvsem pa osebnega zaupanja med hipnoterapevtom in pacientom.

 

S hipnoterapijo odpravimo težave na popolnoma naraven način

Povsem jasno je, da se pri hipnoterapiji ne uporablja nobenih zdravil ali drugih sredstev, ki bi jih morali vnašati v naše telo. Celotna hipnoterapija temelji na sugestijah hipnoterapevta, ki se odvijajo v hipnotičnem transu. Gre za popolnoma naravno stanje, ki se lahko zgodi vsakomur tudi večkrat na dan, s hipnoterapijo pa takšno stanje dosežemo pod strokovnim nadzorom.

S pomočjo hipnoterapije dosežemo zelo globoko stanje podzavesti, s čimer lahko vpliv naše zavesti izničimo. Tako na zelo preprost način spremenimo podzavest, ne da bi se tega sploh zavedali. Bistveno pa je, da hipnoterapija v tem primeru ne pusti nobenih stranskih učinkov na našem telesu in je popolnoma varna metoda zdravljenja številnih težav.

Katere težave lahko odpravimo s pomočjo hipnoterapije?

Da je hipnoterapija učinkovito terapevtsko orodje, je pokazal že eksperiment Britanskega zdravniškega združenja leta 1955. Zato ni nič nenavadnega, da jo danes uporabljamo za odpravljanje številnih težav povezanih s telesnim in duševnim zdravjem ljudi.

Najpogosteje se medicinska hipnoterapija uporablja pri zdravljenju depresij, psihične izgorelosti, nespečnosti, najrazličnejših strahovih in drugih psihosomatskih bolezni. Z njo krepimo samozavest posameznika, odpravljamo razvade ljudi, vse pogosteje pa jo uporabljajo tudi športniki kot pripravo na najpomembnejša tekmovanja.